+386 4 2801 510 info@os-jakobaaljaza.si
Select Page

Dragi učenci in drage učenke,

slovenski kulturni praznik praznujemo že od leta 1945 – torej od zaključka 2. svetovne vojne. Smo eden redkih narodov, ki ima praznik kulture in da je ta praznik tudi dela prost dan. Kot veste letos mineva 173 let od smrti našega največjega pesnika, ki je zatisnil oči prav v našem lepem Kranju. Letos bi France Prešeren 3. decembra praznoval natančno 222. rojstni dan. Si zamišljate, koliko svečk bi imel? V tistih časih pa niso praznovali rojstnih dni na tak način kot danes, pomembnejši se jim je zdel god – torej praznik njihovega imena, ki ga je imel France prav na svoj rojstni dan, 3. decembra, takrat so namreč velikokrat dali otroku ime na dan svetnika, na katerega so bili rojeni.

Prešeren je v svojem 48 let dolgem življenju dokazal svojo veliko svobodomiselnost, domoljubnost in to, da je slovenščina velik jezik, ki se lahko primerja s takrat uveljavljeno nemščino in drugimi evropskimi jeziki, kar je bilo za tiste čase zelo napredno. Prešerna je v pesmih zanimala ljubezen, domoljubje, dobrota in medčloveško razumevanje – v Zdravljici npr. piše o velikem prijateljstvu med ljudmi, ki  ni pogojevano z mejami ali narodnostjo. V svojih  pesmih je znal biti hudomušen, a na drugi strani tudi pokazati svoje srce in grenkobo, ki jo je doživljal.

Na naš slovenski kulturni praznik imamo v Kranju poseben privilegij, lahko se odpravimo po ulicah, po katerih je hodil Prešeren, lahko stopimo v hišo, kjer je Prešeren nazadnje živel in umrl, lahko gremo na Prešernov grob v Prešernov gaj prižgat svečko. V starem mestnem jedru lahko začutimo duh časa, stopimo v naše krasne kranjske muzeje, kamor je običajno na kulturni praznik vstop brezplačen. Mogoče se s starši lahko odpravite tudi v Prešernovo Vrbo in si pogledate zelo zanimivo in interaktivno razstavo o njegovem življenju. Če ne drugače, pa vzemite v roko kakšno Prešernovo pesem, lahko tudi v slikanici, lahko tudi v prepesnjeni slikanici, preberite strip o Prešernu, ki je izšel lansko leto … Berite Prešerna, raziskujte njegove pesmi in odkrijte lepoto besed, s katero je našemu lepemu jezik postavil velike in pomembne temelje, za kar je prav, da smo mu hvaležni.

Prav je, da se tega zavedamo tudi danes in da dostojno nadaljujemo, kar je Prešeren za nas naredil pred 200 leti. Bodimo ponosni na svoj jezik in bodimo ponosni na svojo bogato snovno in nesnovno kulturo dediščino.

mag. Lucija Rakovec, ravnateljica

Dostopnost