Učenci naše šole so se meseca maja lahko od 4. razreda dalje udeležili spletne ankete o šolski prehrani. Zastavili smo jim 18 vprašanj, ki so se navezovala o šolski prehrani, pa tudi o njihovih prehranjevalnih navadah doma. Vsega skupaj je spletno anketo izpolnjevalo le 38 učencev.
Večina učencev pozna oz. dobro pozna šolski jedilnik, saj jih večina malica in tudi kosi v šoli. Mnenje večine učencev o šolski prehrani je na splošno dobro, nekateri pa so prepričani, da bi bile lahko jedi pripravljene okusnejše. Večini se zdijo jedi zelo zdrave; za marsikoga celo moteče zdrave in posledično manj okusne. Učenci sploh v večini ne marajo bolj zdravih kaš (npr. prosene kaše, radi pa uživajo mlečni gres, manj ml. riž), pečenih rib za kosilo ter bakalarja (, ki znano vsebuje veliko zdravih nenasičenih maščobnih kislin) ter domačih zelenjavno-zeliščnih namazov (kjer je kot glavna sestavina zastopana pusta skuta – vir kalcija, fosforja itd.).
Samo tretjina jih vsakodnevno redno uživa sadje in zelenjavo večkrat na dan, večina pa veliko manj oz. redkeje. Po teh podatkih lahko sklepam, da učenci dajejo prednost okusnosti prigrizkov in hkrati nasitnosti jedi pred zdravimi in bolj siromašnimi obroki – kot sta sadje, zelenjave, sadne ali zelenjavne prikuhe, juhe, enolončnice itd.; kar pa kot prehranska navada rado pripelje tudi k večjemu kaloričnemu vnosu, zato pa tudi k rejenju, izpuščanju rednih obrokov ter poslabšanju motoričnih in posledično tudi kognitivnih sposobnosti pri učencih. Več manjših obrokov na dan med drugim tudi pomeni ohranjanje stabilnega nivoja krvnega sladkorja, kar poglavitno prispeva k boljši vzdržljivosti organizma na dolgi rok ter zmanjšanju pojava sladkorne in drugih bolezni kot posledic neprimernega prehranjevanja.
Zaskrbljujoče je tudi razumevanje učencev, kaj je zdrava prehrana. Kaše in podobne zdrave ogljiko-hidratne različice malic so zanje kot že napisano preveč zdrava malica, zaradi česar malice večkrat niti ne poizkusijo. Kaše so bile in so še tako rekoč popolnoma sprejemljiva, polnovredna malica; še posebej kuhana na mleku pa predstavlja pomemben vir beljakovin ter ostalih elementov za rast in razvoj okostja in zobovja pri otrocih, mladini.
Zaskrbljujoče je, katere sestavine bi učenci naše šole izbrali za malico po svojem okusu – najbrž bi prevladovali okusi iz hitrih restavracij z nezdravo in premastno prehrano, ki ne ponudi skoraj nobenih svežih sestavin in zadovoljivega vnosa prehranskih vlaknin ter zdravih maščob. Tako popačen občutek za okus se že kaže tudi v tem, kolikokrat učenci pri kosilu sploh zaužijejo celoten obrok ponujene hrane in ne le določenih jedi na krožniku.
Po željah učencev naj bi jim ponudili več okusnih jedi; le redki pa med izbiro navajajo sadje in raje tudi več zelenjave.
Redno jih zajtrkuje od 38 le 24 učencev, le 9 jih uživa najpomembnejši obrok dneva občasno in 3 učenci nikoli.
Zavedam se, da morda starši na vsakodnevni režim prehranjevanja svojih otrok nimajo rednega vpliva, prav tako so se cene zdravih živil v glavnem zelo povišale in je zdravje še bolj odrinjeno na stran. Vseeno bi se morali vsi intenzivneje zavedati in iskati pot do lastne poti k bolj zdravemu načinu prehranjevanja, ki se mora pričeti pri nas doma.
Na spletno anketo je odgovorilo 52 staršev – od tega je bilo 44 mam in 8 očetov. Večina jih delno pozna ali pozna šolski jedilnik. Večina jih je prav tako mnenja, da je sestava jedilnika dobra in da se jedi ne ponavljajo.
Nekatere starše moti na jedilniku prisotnost predelanih mesnin, kot so salame in včasih tudi paštete – kar pa se, zanimivo, pokaže za nasprotno informacijo v primerjavi z željami otrok. Vprašanje je, kakšno prehrano te družine uživajo doma in ne le, kakšna pričakovanja imajo do šolske prehrane.
Velika večina staršev meni, da je sestava šolskega jedilnika dobra in za zadostuje merilu zdrave prehrane. Kar 13 staršev se zaveda, da njihov otrok nikoli ali le redko zajtrkuje doma, pred odhodom v šolo, prav tako 13 pa, da njihovi otroci le občasno zajtrkujejo. Tudi ta podatek je alarmanten, saj učenci za svoje delo in zbranost ter za rast in razvoj nujno potrebujejo zdrav jutranji obrok.
Nekateri starši navajajo, da so obroki na šoli premajhni in da otroci pridejo domov lačni. Sicer žal drži, da se tudi šolska prehrana draži in je že težko zagotoviti cenovno ustrezno vrednost npr. šolske malice znotraj 90 centov. Razumljivo pa je tudi, da sploh v kolikor učenci za malico/kosilo/popoldansko malico ne pojedo vseh jedi, postanejo prej lačni. Poleg tega ti učenci posledično ne jedo mešano in uravnoteženo, kar je poglavitno za zdravo prehrano.
Naj omenim, da se v šolski kuhinji vsaj nekajkrat mesečno pripravijo domača peciva, ki pa za razliko od kupljenih niso niti presladka, niti ne vsebujejo različno škodljivih ojačevalcev okusa ali dodatnega vira (nezdravih) maščob.
Organizatorka šolske prehrane OŠ Jakoba Aljaža Kranj
Katja Bokal
